Odpadki kot vir surovin
10.03.2022
influencer 1 mag. Tanja Cegnar
Komentarji: 27
Boštjan
Govorite o sežigalnicah...a te same ne onesnazujejo okolja. v stevilnih krajih jih želijo vzpostaviti a se naravovarstveniki prituzujejo.
mag. Tanja Cegnar
Na primer: na Dunaju imajo lepo sežigalnico kar v mestu. Sodobna tehnologija omogoča, da sežigalnica ne onesnažuje okolja, proizvaja pa energijo. Pravim le, da kurišča v naših domovanjih niso narejena za kurjenje odpadkov.
Natalija G.
Dela Evropska unija kaj na tem, da bi dolocen del prodaje bil brez embalaze...mislim, da bi lahko to spdbudili oz. uvedli. torej, da kupec pride v trgovino s svojo posodo, in izelk potem ni potrebno posebej pakirati v vrecko, plastenko, konzervo...
mag. Tanja Cegnar
Pa saj tudi pri nas v nekaterih trgovinah že najdemo tako ponudbo. Če se bomo kupci bolj posluževali te možnosti ali po njej povpraševali, se bodo tudi trgovci odzvali. Kupce bi pritegnili, če bi tako možnost nagradili z nižjo ceno. Ker se vse draži, od energentov pa vse do hrane, bi se kupci hitro odzvali na ponujeno nižjo ceno izdelkov brez embalaže.
Filip
Kako ne bodo narascali odpadki, saj vsak izelek skoraj da kupimo v neke vrste embalaži. Sadje in zelenjava sta ze spakirana v plastiko ali karton namesto, da bi si potrosnik to sam nabral, lahko tudi v lastno posodo. pakiranja izdelko bi lasko bila bolj naravi prijazna, iz recikliranih materialov. Trgovine bi lahko dodatno spodbijale locevanje odpadkov. Moznosti je veliko le uvesti jih je treba.
mag. Tanja Cegnar
Drži, možnosti je veliko. Če bi potrošnike nagradili z nižjo ceno izdelkov brez ali z manj embalaže, bi jih hitro pritegnili. Draginja že trka na vrata in veliko ljudi bi se odločilo za izdelke brez ali z manj embalaže, če bi bili z manj ali brez embalaže cenejši. Zavedati se moramo tudi, da se povsod ne bomo mogli odreči embalaži, lahko pa bi jo minimizirali ali jo poskusili zamenjati za biorazgradljivo.
Raja Horvat
Pri oblačili je problem še vedno v premajhni ozaveščenosti second hand trgovin- torej tistih, ki prodajajo rabljena a se vseeno dobro ohranjena oblačila. Mislim, da glede tega še vedno obstaja nek predsodek in v boju proti manjšanjubteh odpadkov bi bilo pptrebno vsekakor delati na ozavescanju ljudi. Kot pravite smo pri recikliranji naredili veliko, verjetno lahko podobno tudi tu naredi nasa drzava in EU
mag. Tanja Cegnar
Ozaveščanje je zelo pomembno. Res je tudi, da so za v second hand trgovine primerni le dobro ohranjeni kosi oblačil. Sama imam nekaj kosov oblačil, ki imajo že kar lepo starost, a jih še vedno rada oblečem. Dober material in klasičen kroj omogočajo dolgo nošenje posameznega kosa oblačila. S kakšnim manjšim dopolnilom lahko starejšo obleko osvežimo in ji vrnemo moderen videz.
Marjetka
Količine odpadkov se v zadnjih 10 letih podvajajo. Kakšne pa so projekcije za prihodnost? Predvidevam, da bo številka samo še naraščala.
mag. Tanja Cegnar
Trend naraščanja je potrebno ustaviti in obrniti. Ne moremo še naprej živeti tako netrajnostno. Ozaveščanje in izobraževanje bosta vendarle počasi obrodila rezultate.
Sabina
Recikliranje nam je res prešlo v navado, ampak vseeno opažam na otokih za odpadke, da ljudje tja voziji od bozivnih dreces, do televizorjev, v kose za steklo zmecejo vse kar pride, v kos za oblacila so zmetali tudi vreco s crknjenimi zajcki...kjer ni nadzora se ljudje nicesar ne drzijo. Jaz bi tudi na teh mestih poostrila nadzor, ker to je res groza kaj gam vse najdes.
mag. Tanja Cegnar
Tudi sama včasih vidim podobne primere, kot jih opisujete. Žal. Očitno je potrebno imeti nekaj nadzora.
Nuša
Že sama prodaja živil bi morala iti v bolj trajnostni smeri, brez embalaže, živila na rinfuzo (prineseš svojo embalažo ali pa je ta vračljiva). Zero waste trgovin je zelo malo. Sicer pa je to tesno povezano s spremembo nakupovalnih navad. Predvsem to, vzgajanje, ozaveščanje v tej smeri.
mag. Tanja Cegnar
Nakupovalne navade se bodo spremenile z ozaveščanjem in ponudbo takih možnosti, ki bodo za kupce privlačne.
Silvija
Jaz prihajam iz podezelja kjer nimamo otoka za odpadke, imamo na voljo samo koše, ki pa se hitro napolnijo. Se .i zdi, da bi bilo hakonsko potrebno urediti, da ima vsaka vas vsaj eno moznost kam prljati stekko, odpadna olja in druge odpadke. ker tega ni se eni ljudje raje poslužijo okolja in vse to odvržejo v bližnji gozd.
mag. Tanja Cegnar
Ponuditi je potrebno ustrezne možnosti za ločevanje odpadkov. Tudi krajevne skupnosti bi lahko podale pobudo za reševanje tega problema.
Brigita
Nekoč so bili materiali oblačil veliko bolj trpežni, taka oblačila si lahko popravil in predelal. Danes pa imamo veliko cenovno ugodnih oblacil, ki so manjse kakovosti, zato si rajr kupimo kolicinsko vec teh poceni oblačil in nam niti ni žal, ko jih zavržemo. Mogoce bi ta potrošniški vidik pri trgovcih bilo potrebno omejiti.
mag. Tanja Cegnar
Trgovci se predvsem odzivajo na povpraševanje kupcev. Ozaveščanje in izobraževanje potrošnikov ter spreminjanje nakupovalnih navad bodo tudi trgovce usmerile k spremembi ponudbe.
Jože
Včasih smo šli v trgovino z mlečnimi izdelki s steklenim kozarcem za vlaganje, po kislo in sladko smetano, mleko. To so bili časi. In manj embalaže. Mlekomati so sicer super zadeva, uporabnikov pa si kar upam trditi, da je malo.
mag. Tanja Cegnar
Mlekomati so res super zadeva. Morali bi jih bolj izpostavljati, da bi se več potrošnikov odločalo zanje.
Martin
Mi zmanjšujemo plastiko potem pa uvedemo maske, ki lezijo vsepovsod. Mi se zrtvujemo med tem ko v nekaterih koncih sveta plavajo v odpadkih. Tam je potrebno zaceti, ker mislim da je Indija taksen onesnazevalec kot cela Evropa skupaj.
mag. Tanja Cegnar
Drži. Vsaka država mora paziti na svoje okolje. Zdravo okolje je pogoj za zdravo življenje.
Filip
Kako pa je kaj z uvozom in izvozom odpadkov? Iz katerih držav največ uvažamo? In zakaj? In kam največ izvažamo?
mag. Tanja Cegnar
Smo del EU in največ odpadkov izvozimo v in tudi uvozimo iz EU.
mag. Tanja Cegnar
Uvoz odpadkov je relativno konstanten in se giblje okoli enega milijona ton, medtem ko se izvoz odpadkov vsako leto povečuje. Največ uvoženih odpadkov izvira iz držav članic EU. V te države je tudi izvoženih največ odpadkov, ki so nastali v Sloveniji.
Tanja Bognar
Pomenbno je spremeniti odnos ljudi do odpadkov, in se zavedati da so posledica naših ravnanj in načina življenja. Lepo je gledati kako se naši otroci učijo v šolah in v vrtcih kako pravilno razvrščajo odpadke kako z njimi ravnati itd. Ampak zavedamo se da to ni dovolj da je škoda že narejena in da bo potreben dolgotrajen in vstrajen proces da se bo narava regenerirala.
mag. Tanja Cegnar
Spodbudno je, da mladi v vzgojnem procesu spoznajo, kako pomemben je odnos do narave in pravilno ravnanje z odpadki. Drži, da bo potrebnega kar nekaj časa, da bomo odpravili že narejeno škodo.
Dodajte svoje mnenje.
PREDLAGANI VIDEOVLOGI
VLOG #8 - KOLIKO DENARJA SLOVENIJA NAMENI ZA KULTURO?
2
Spremembe podnebja v Sloveniji
14
Podnebje v mestih
32
×

Za sodelovanje v nagradni igri je potrebno navesti še vašo e-pošto, da vas bomo lahko kontaktirali glede nagrade.

Želim izvedeti več o nagradi
Strinjam se
Eu voices uporablja piškotke, da izboljša vašo uporabniško izkušnjo na naši spletni strani. S tem, ko nadaljujete navigacijo po tej spletni strani, sprejmete njihovo uporabo za določanje statističnih podatkov o obiskih ali za zagotavljanje optimalnega delovanja spletne strani. Želite izvedeti več?