Pozdravljeni. Ali menite, da bi lahko v Prekmurju uvedli namakalno poljedelstvo, glede na to, da skozenj teče reka Mura?
4
0
mag. Tanja Cegnar
Vsekakor, namakalno poljedelstvo ima perspektivo glede na vse pogostejše in intenzivnejše suše. Seveda pa je potrebno upoštevati vse potrebe po vodi in jih uskladiti. Sodobni načini namakanja imajo že zelo optimizirano rabo vode.
2
0
Lucija
V osnovni šoli smo se učili, da se na kmetijskih zemljiščih ne sme graditi. Kako komentirate izgradnjo tovarne avtomobilskih delov na Dravskem polju?
4
0
mag. Tanja Cegnar
Najbrž se ne da vedno izogniti urbanizaciji dela kmetijskih zemljišč, a prizadevati bi si morali vsaj za ohranjanje najkakovostnejših kmetijskih zemljišč. V Sloveniji močno zaostajamo za ocenjenimi cca 2.500 m2 njiv in vrtov na prebivalca, ki naj bi zagotavljali ustrezno prehransko varnost in stopnjo samooskrbe.
2
0
Simon B.
Glede obdelanosti kmetijskih zemljišč.. Kmetijskih površin se zdi, da je dovolj za samooskrbo.. a ko pogleda človek, kaj se prideluje na teh površinah.. se lahko včasih dobro zamisli.. Ne bom omenjal detajlov.. Zdi se, da bi bilo dobro pridelovati, kar resnično rabimo za svoje lastne potrebe in samooskrbo.. Vprašal bi, če obstajajo kje kakšni predpisi, katere poljščine imajo prednost?..
3
0
mag. Tanja Cegnar
Žal podatki kažejo, da po kmetijskih površinah na prebivalca močno zaostajamo za povprečjem razvitih držav in tudi za ocenjeno površino na prebivalca, ki bi zagotavljala ustrezno prehransko varnost in stopnjo samooskrbe.
3
0
Matej
Se morda ve kolikšen procent izpustov toplogrednih plinov prispeva živinoreja?..
3
0
mag. Tanja Cegnar
V Sloveniji prispeva kmetijstvo približno 10 % toplogrednih plinov. Izpusti toplogrednih plinov v kmetijstvu vključujejo predvsem metan in didušikov oksid, v manjšem obsegu tudi ogljikov dioksid. Letni izpusti metana v kmetijstvu so se od leta 1986 do leta 2019 zmanjšali za dobrih 10 %.
1
0
Sandra
Ali menite, da bi se lahko Slovenija samooskrbovala z domačimi pridelki od naših kmetov, ne da bi kupovali iz drugih držav dražje pridelke (sadje, zelenjavo, meso.. itd)?
2
0
mag. Tanja Cegnar
Glede na podatke, koliko njiv in vrtov imamo na prebivalca, smo precej daleč od doseganja samooskrbe.
1
0
Martina
Kakšni pa so ukrepi v Sloveniji na tem področju? Se mi zdi, da je kmetijstvo najbolj občutljiv sektor kar se tiče posledic podnebnih sprememb. Po drugi strani pa so spet omejene možnosti kmetovanja in so prilagoditve temu primerne.
2
0
mag. Tanja Cegnar
Kmetijstvo je eden izmed najbolj ranljivih sektorjev; vsako leto vremenski dogodki povzročijo veliko škode kmetovalcem. MKGP se zaveda ranljivosti kmetijstva na podnebne spremembe. Kmetijstvo je bilo prvi sektor v Sloveniji, ki je spoznal potrebo po prilagajanju na podnebne spremembe in že pred leti je bila izdelana prva strategija prilagajanja na podnebne spremembe v kmetijstvu.
1
0
Andreja
Vse možnosti, kako se zaščiti pred vremenskimi neprilikami, kot naprimer s protitočno mrežo pomenijo dodatne investicije za kmetovalce. EU in SLO bi na tem področju morali začeti ponujati nekoliko več denarja za take investicije. Problem, je da so ponavadi taki razpisi na voljo tistim večjim kmetovalcem, manjšim pa glede na razpisne pogoje ne.
2
0
mag. Tanja Cegnar
Se strinjam z vami. Problem pri nas v Sloveniji je, da imamo razmeroma majhne kmetije v primerjavi z večino držav v EU.
1
0
Nina G.
V zadnjih nekaj letih je slovensko kmetijstvo prizadela suša, preobilne padavine, toča. Evropska Unija bi morala zato nameniti več denarja majhnim, lokalnim kmetijam, ki omogočajo proizvod domače, lokalne hrane.
Največji izziv za slovenskega kmeta se mi zdi uvajanje novih pristopov, s katerimi lahko ob uspešnem prilagajanju na podnebne spremembe ohrani in poveča lastno produktivnost.
3
0
mag. Tanja Cegnar
Težko je v EU uveljavljati interese majhnih kmetij, ker so kmetije v mnogih drugih državah EU v povprečju večje. Prepričana sem, da se MKGP trudi v tej smeri in razume potrebe malih kmetij.
1
0
Anita
Glede na to, kako je kmetijstvo pomembno se nanj daje premalo poudarka!
Kot pravite kmetijstvo je pomembno ker nam prideluje hrano, ki naj bi bila zdrava in varna. Ljudje, ki jedo zdravo pridelano hrano imajo boljše zdravstvene predpogoje. To vpliva na veliko aspektov našega življenja. Na žalost je zdrava hrana draga in ljudje prepogosto posežemo po cenejši manj zdravi, ne domači in ne biološki hrani. Samooskrbni itak nismo, potem pa še ta majhen del, ki ga pridelamo v naši državi izvažamo v tuje, ker Slovenci rajše posežemo po tujih, slovenska domača hrana pa ostane na policah...
3
0
mag. Tanja Cegnar
Se strinjam z vašim razmišljanjem. Morda je ena izmed rešitev v krajših prehranskih verigah in manj posredniki med kmetovalci in uporabniki hrane.
1
0
Jožef
Menim, da velik problem v kmetijstvu predstavljajo tudi omejitve glede uporabe nekaterih FFS-jev. Na vodovarstvenih območjih nekaterih ne smejo uporabljati, drugod jih pa lahko...potem so ti prvi kmetovalci oškodovani. Ne morejo zavarovati poljšine ali pa morajo kupiti druga, po vsej verjetnosti dražja sredstva. Ne glede na to na kakšnem območju kmetuješ, naj za vse veljajo enaki pogoji, oz. naj so v prodaji samo sredstva, ki jih vsi lahko uporabljajo. Dandanes imamo nešteto podjetij, ki se ukvarja s prodajo škropi, gnojil...in sem prepričan, da bi bilo v celotnem izboru moč najti taka sredstva, ki so naravi in človeku prijazna, pa da vseeno obvarujejo poljščine.
3
0
mag. Tanja Cegnar
Vodovarstvena območje je potrebno varovati, saj pitno vodo potrebujemo vsi. Se pa strinjam z vami, da bi bilo povsod potrebno posegati po sredstvih, ki so naravi in človeku prijazna, a kljub temu obvarujejo poljščine.
1
0
Ivanka
Evropska unija bi morala glede na površino države in količino prebivalstva za vsako posamezno državo narediti izračune, koliko kmetijskih površin potrebuje država, da je vsaj večinsko samooskrbna. Prav tako preračunati, koliko katerih poljščin bi ljudje morali pridelati. Enako je možno narediti za živino. To bi usklajevali lokalni KGZ-ji, ki bi se s kmetovalci posvetovali in dogovorili...letos imaš ti 5 ha koruze, drugo leto tvoj sosed. Poleg tega bi bilo potrebno subvencije vsekakor dvigniti in uvesti nadzor nad kmetovalci, ki jemljejo zemljo v najem, posejajo poljščine nato pa jih samo pokosijo in poberejo denar od subvencij. Take kmetovalce kaznovati in dati denar in zemljo tistim, ki jo potrebujejo in delajo po pravilih.
3
0
mag. Tanja Cegnar
Bojim se, da v Sloveniji ne moremo doseči zadostne površine vrtov in njiv na prebivalca, ki bi zagotavljala samooskrbo. S predpisovanjem bomo težko dosegli cilje. Verjetno bi več dosegli z izobraževanjem, ozaveščanjem, spodbudami.
2
0
mag. Tanja Cegnar
Na prebivalca Slovenije je bilo v Sloveniji leta 2020 853 m2 njiv in vrtov, kar je izrazito malo v primerjavi primerljivo razvitimi državami in oceno, da je za ustrezno prehransko varnost in stopnjo samooskrbe potrebnih cca 2.500 m2 njiv in vrtov na prebivalca. Torej imamo v Sloveniji bistveno premalo njiv in vrtov na prebivalca.
Mislim, da je potrebno več delati na spodbudah, omejitev in predpisov je v EU že tako veliko in na nekaterih področjih preveč, ker ne morejo upoštevati sprecifike manjših območij. Žal so predpisi velikokrat narejeni po meri velikih.
3
0
Tanja B.
Največja podnebna sprememba ki pesti našo pokrajino je suša. Ker se nekaj malega ukvarjamo s poljedeljstvom, vinogradništvom in vrtičkarstvom se vsako leto sprašujem a se sploh splača vlagati toliko truda v te stvari, saj je skoraj nemogoče narediti toliko vodne zaloge v obliki deževnice da bi imeli potem toliko pridelka da bi se izplačalo?
3
0
Marjana.
Lepo pozdravljeni.Spoštovani.Mislim da naše ozračje ni v redu ker toliko plina v zraku kar škodi ljudem in živalim IN RASTLINAM IN ZELENJAVI.Še v BERTOKIH bodo zdaj naredili prenosni plin kar je nevarno pride tudi ekspodiranja.Plin je škodljiv za ljudi če pušča za pljuča.TEGA Europa ne bi smela dopustit.KRIVA JE VLADA JANŠA KI DELA LJUDEM ŠKODO IN BI MOGEL ODGOVORJAT NA HAGU MEDNARODNO SODIŠČE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE.MISLIM DA BI MOGLO BIT PODNEBJE Z SONČNO ENERGIJO TAK AVTI NAREJENI IN BI BLO VELIKO BOLJŠE ZA NAS LJUDI DA BI EVROPA POMAGALA LJUDEM EVROPSKIM NEPOVRATNIM SREDSTVI ZA SONČNO ENERGIJO NE PA Z PLINOM KI JE NEVAREN.ODŠKODNINE SO MAJHNE.V KMETIJSTVU JE NAMAKALNI SISTEM Z DEŽEVNICO NARAVNO NAJBOLJŠE ZA VRTNINE VELIKE ŠKODE PA DELA SUŠA NA PRIDELKIH VODA JE DRAGA NI POCENI.ČIST ZRAK IN NARAVEN ZRAK JE BOLJŠE ZA ŽIVLJENJE TAK ZA RASTLINE KOT ZA ČLOVEKA.PLIN JE ŠKODLJIV POSEBNO OGROŽA PLJUČA.DOSTI LJUDI TUDI IMA POSLEDICE ZARADI PLINA KI JE NEVAREN IN DOSTI LJUDI JE INVALIDNIH ZARADI PLINA.OZRAČJE BI MOGLO BIT NARAVNO IN KMETIJSTVU IN SADNIM DREVJEM BI MOGLA EVROPA POMAGAT Z EVROPSKIMI SREDSTVU KMETU DA PREŽIVI.ZALOŠTNO JE KOMU VSE POBERE TOČA,MRZAL,SUŠA PA POTEM NIMA ŠE ZA SEBE PREŽIVLJAT TUKAJ BI MOGLA EVROPA PAČ POMAGAT STALNO LJUDEM KI SO V DENARNEM STISKAH V VINOGRADIŠTVU,SADJARSTVU,OLJARSTVU,ZELENJAVI.KMET ČE IMA SUŠO MU NOBEN NE POMAGA.KAR ŽALOSTNO.ZATO BI MOGLA EVROPA VEČ POMAGAT KMETU ČE SI STVARI NE MORE PRIVOŠČIT DA IMA ZA PREŽIVETJE.TO KAR DA SLOVENIJA JE PREMALO.MISLIM DA KMET JE ŽE KAZNOVAN ČE NIMA PRIDELKA IN IZGUBO KI NE MORE PREŽIVET SVOJE DRUŽINE.ZATO BI MOGLA EVROPA POMAGAT HUMANO IN SRČNO KMETU KI SE TRUDI Z PRIDELKI DA PREŽIVI.JE PRAV DA TAKEMU KMETU POMAGA TUDI Z HIŠO IN PRIDELKI IN STROJI EVROPA Z EVROPSKIMI SREDSTVI.OGRAJO DA KMET ZARADI DIVJADI TUDI KI MU VSE ŽIVALI POJEJO DA EVROPA denarno res pomaga.ZELO LEPO SE VAM ZAHVALJUJEM.LEPO PRISRČNO VAS POZDRAVLJAM.
2
0
0
0
Dodajte svoje mnenje.
PREDLAGANI VIDEOVLOGI
VLOG #1 - KULTURNI IN USTVARJALNI SEKTORJI
15
34 0
Vlog 9: Vpliv ZDA na mednarodne migracije
9
5 0
Vlog 6: Kako vpliva naraščanje afriškega prebivalstva na evropske migracije
17
14 1
×
Za sodelovanje v nagradni igri je potrebno navesti še vašo e-pošto, da vas bomo lahko kontaktirali glede nagrade.
Strinjam se
Eu voices uporablja piškotke, da izboljša vašo uporabniško izkušnjo na naši spletni strani. S tem, ko nadaljujete navigacijo po tej spletni strani,
sprejmete njihovo uporabo za določanje statističnih podatkov o obiskih ali za zagotavljanje optimalnega delovanja spletne strani.
Želite izvedeti več?
Komentarji: 25